Še dva dni in minel bo prvi mesec jeseni - v ta namen pa nam ostaja več časa za druge aktivnosti, med drugim tudi branje zanimive literature. Ob brskanju sem naletel na nekaj zanimivih knjig - ki jih za jesenski čas, ko se dnevi krajšajo in noči daljšajo priporočam v branje:

ZA MLADINO

• Bart Moeyert: GOLE ROKE: Mladinska knjiga 1997
  
• Roald Dahl: POBA (zgodbe iz otroštva), Mladinska knjiga 1997

ZA ODRASLE

• Simon Gregorčič: POEZIJE (virtualna beseda - knjigarna)
  
• Zofka Kveder: VLADKA, MITKA, MIRICA: Mladinska knjiga 1978

Če pa želite lahko še po svoji izberi preberete kako zanimivo knjigo, saj je knjiga eden najboljši vir znanja, modrosti in učenosti.

                                                                                                                 Dragan

Ja, naslov je prav gotovo nekoliko nenavaden, vendar bi temu lahko rekli, da je naslov prispevka kar primeren, temu o čem bomo govorili.
Kar dobro smo zakorakali v jesenski čas in s tem tudi obvezna opravila na poljih in tudi doma. Zaradi ekonomske krize (recesije) pa smo več ali manj pozabili na Boga - cerkev! Sedaj ne vem, koliko je res, vendar se mi kar zazdeva, da nas je zajela tudi vsakodnevna recesija v cerkvi. Posebaj v začetku septembra, ko se pričenja novo šolsko leto so cerkve bolj prazne, kot polne - da med tednom (pon.-pet.) sploh ne govorimo.
Vprašati pa se moramo ali nas je zajela tudi duhovna recesija, če temu lahko tako rečemo. Moj odgovor je pritrdilen - da saj je človeka duhovna recesija zajema že stoletja. Če bi sedaj izvedli anketo z vprašanjem "Kolikokrat med tednom odidete v cerkev?" bi dobili nenavaden ali pa celo majhen odstotek udeležbe.
Sprašujem se le zakaj? Že je res, da so med tednom vsakodnevna opravila kot je služba, šola itd... - pa vseeno bi morali najti trenutek za Boga, njegovega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa in mater božjo - devico Marijo. Ne bom trdil, da redno hodim v cerkev, vendar želim le nekoliko predstaviti, da je vsaj vsakodnevna molitev en korak k večjemu in boljšemu pristopu do Boga.
Ekonomska kriza nas je zajela, a Bog zagotovo ni v krizi - nikoli nas ne zapusti, čeprav nam že vedno ne pomaga, nas pa vseeno spremlja. Vedno si človek mora zapomniti: PRED BOGOM SMO VSI ENAKI.
Za otroke so na prvem mestu starši, ki pa danes premalo vzgajajo svoje otroke - in tukaj je napaka. Brez prave vzgoje ni tudi odnosa do Boga. Veliko bi se razpisali o tej "cerkveni ali duhovni recesiji" vendar naj bo ta prispevek v razmislek - mogoče pa bomo spremenili svoje mišljenje.

Pa lep jesenski pozdrav vam želim,

                                                                                                                   Dragan